Povečanje prsi je operativni poseg, kjer pacientkam z vstavitvijo silikonskih vsadkov povečamo velikost dojk. Gre za najpogostejši operativni estetski poseg, ki nas po številu izvedenih posegov uvršča na četrto mesto v Evropi, namreč v dolgoletni tradiciji smo opravili že več kot 2500 posegov. Estetska in rekonstruktivna kirurgija prsi je kompleksno medicinsko in tudi psihološko področje, ki v pacientih zbuja vrsto vprašanj in dvomov. Najpogostejši in ključni so zajeti v spodnjih odgovorih, ki celostno opisujejo obravnavano področje.
Katera je v javnosti najpogostejša napačna predstava v zvezi s povečanjemdojk?
V javnem mnenju (zlasti v moškem svetu) prevladuje prepričanje, da
povečanje dojk iz normalno velikih dojk pomeni ustvarjati “seks bombe”. Resnica je čisto drugačna!
Velika večina naših pacientk je praktično brez dojk ali pa ima zelo majhne in jim z operacijo napravimo normalno velike dojke, ki so primerne telesnemu razmerju. Največkrat je dosežena velikost dojk košarica 3(C), nikoli pa več kot košarica 4(D).
Kakšne cilje poskušamo doseči z operacijo povečanja dojk?
V večini primerov skušamo ustreči dvem željam hkrati – za golo telo so zaželene dojke naravne oblike, simetrične, brez vidnih brazgotin, brez vidnih znakov vsadkov in mehke. Takšne zahteve so pomembne za intimno življenje pacientke.
Naravna oblika ima prednost pred velikostjo. S pravilno velikostjo dojk, glede na pravilno razmerje (obseg bokov, prsnega koša, velikost postave) pa kreiramo žensko postavo za običajno življenje, ko je oblečena, saj 90% našega življenja doživljamo drug drugega oblečeni.
Bistvena odločitev – ali želimo “gole” ali “oblečene” dojke?
Večina pacientk želi doseči oba cilja, vendar se morajo odločiti, ali je bolj pomembna naravna, gola dojka, ali velikost dojke v oblečenem stanju. Primer je lahko ženska, ki nima dovolj žleznega pokrova, da bi napravili dovolj veliko naravno dojko, ki jo zahteva telesno razmerje. Mora se odločiti, ali napraviti manjše, naravne dojke za “pokazati”, ki so istočasno premajhne za njeno postavo, ali vstaviti večje vsadke za zadovoljitev telesnega razmerja in istočasno tvegati, da se bo del proteze lahko pri golem telesu videl. Mnogokrat napravimo kompromis.
Kakšne so psihofizične koristi prsnih vsadkov?
Pri povečanju dojk so koristi predvsem psihične. Ženskam z majhnimi dojkami bistveno spremenijo samopodobo, čutijo se bolj celostne, popolne, bolj ženstvene.
Ženske, ki so izgubile dojko zaradi rakastega obolenja, premagajo občutek invalidnosti in rakavega bolnika. Podobno pozitiven rezultat dosežemo tudi pri izrazito premajhnih dojkah, ki so pri nas pogoste. Tudi mlade mamice z uvelimi prsmi ponovno želijo dojke, kot so jih imele pred porodom.
Kako so zadovoljne ženske, ki že imajo vstavljene vsadke?
Pri korekciji dojk je bilo mnogo študij, ki so pokazale, da je z rezultati operacije zadovoljnih 80-90 % žensk. Te ženske bi se ponovno odločile za enak poseg. To je najmočnejši argument zadovoljstva. Pri nezadovoljnih je ponavadi vzrok, kljub obsežnim informacijam, preveliko in nerealno pričakovanje.
Kaj so idealne dojke?
So primerno velike glede na postavo, naravne oblike, brez brazgotin, brez vidnega roba vsadka, simetrične, naravno mehke. Istočasno je vse to težko doseči, kar pacientki, glede na njen primer, razložimo že pred posegom.
Kaj pa v primeru, ko ni moč obljubiti idealnih dojk?
Če idealnih dojk operativno ni mogoče doseči, je potrebno pričakovanja znižati na nivo realnega rezultata. Tako pripravljena pacientka ima visoke možnosti za zadovoljstvo, po korekciji dojk. Če pacientka tega ne more sprejeti, je kot druga možnost bolje poseg odkloniti.
Kdo se najpogosteje odloča za poseg povečanja dojk?
Prva velika skupina so odrasla dekleta, ki so praktično brez dojk in šele z operacijo dobijo normalni ženski simbol. Druga skupina so mlade mamice po porodih z uvelimi in povešenimi prsmi. Po porodu in dojenju si z zdravim načinom življenja (prehrana in telovadba) telo ponovno oblikujejo, mame pa za povečanje dojk potrebujejo pomoč plastičnega kirurga.
Kakšne vrste vsadkov so na voljo? S čim so polnjeni?
Silikonski vsadki imajo gladko ali hrapavo površino. Tisti s hrapavo površino, po izkušnjah telo lažje sprejme, zato je manjša možnost za preizrazito ovojnico ali kasnejšo premaknitev vsadka. V zadnjih letih pri nas uporabljamo večinoma silikonske vsadke s hrapavo površino, ki so polnjeni s kohezivnim gelom – snovjo, ki drži svojo obliko in ni tekoča. Torej tudi pri morebitnem predrtju takega vsadka vsebina ne izteče v okolico.
Vstavitev pod ali nad mišico?
Prsni vsadek lahko vstavimo pod ali nad prsno mišico (pod žlezo). Včasih v tem primeru dvignemo še mišično ovojnico, da ojačamo pokrov. Pod mišico zlasti priporočamo vstavitev, če ima pacientka malo žleznega tkiva in zelo tanko podkožje (kožna guba na prsnem košu je tanjša od 2 cm), da je rob proteze manj opazen ali tipen, saj vstavitev prsnega vsadka pod mišico pomeni debelejši pokrov nad vsadkom. V tem primeru je tudi manjši odstotek preizrazite ovojnice (kapsule). Mišica pokrije le zgornjo polovico silikonskega vsadka (dekolte), medtem, ko je pri zelo suhih pacientkah spodnji del pokrit le s kožo in se rob prsnega vsadka na spodnjem in zunanjem delu proti pazduhi lahko tudi vidi. Slabost vstavitve pod mišico je večja bolečina nekaj dni po posegu, omejene fizične aktivnosti in šport, kajti prsna mišica lahko prsni vsadek premakne ali zarotira za stalno (prvi tedni po posegu), kasneje pa le trenutno – kar se vidi pri določenih gibih. Pri povešenih dojkah je vstavitev pod mišico običajno treba kombinirati z dvigom dojk, kar lahko pomeni dodatno vidno brazgotino navpično pod prsnim kolobarjem.
Kdaj nad mišico?
Silikonski vsadek lahko vstavimo nad mišico, če je prisotnega dovolj žleznega in podkožnega pokrova za naravno pokritje vsadka. Prisotnih je manj bolečin po operaciji, telesne aktivnosti niso motene. Pri tej vstavitvi obstaja večja možnost nastanka preizrazite prsne ovojnice, če pacientka kasneje shujša in se lahko vidi tudi rob vsadka.
Je prsni vsadek tujek?
Vsak prsni vložek je za telo tujek, na katerega telo reagira z ovojnico. Ta je pri nekaterih pacientkah (takih je približno 5%) bolj debela in lahko po svoje oblikuje dojko, ki je lahko bolj trda in okrogla. Sicer sama po sebi prsna ovojnica ni nevarna za zdravje in jo z operativnim posegom lahko odstranimo, če pacientko moti. Na žalost ne moremo predvideti, pri kateri pacientki se bo to zgodilo.
Kaj lahko naredimo proti izraziti prsni ovojnici?
Izvajamo posebno masažo (tudi dlje od enega leta), ultrazvočno terapijo. Če nismo uspešni (1 % operiranih), s ponovno operacijo odstranimo protezo in jo zamenjamo z novo, ki jo vstavimo pod mišico, kjer je manjša možnost za ponovni nastanek ovojnice.
Kako je s pooperativno brazgotino?
Vsako povečanje dojk s prsnimi vložki pomeni tudi brazgotino. Od tehnike in pristopa je odvisna velikost in opaznost brazgotine. Danes sta trend reza skozi gubo pod dojko ali polkrožno v spodnji polovici bradavice, ki sta zaradi manjše travme in manjše manipulacije proteze povezana z manj zapleti.
Ali je potrebna še ena operacija tekom življenja?
Pacientka dobi doživljensko garancijo za primer poka proteze. Analiza študije kažejo, da je 85% pacientk z rezultati zadovoljnih, 15% pacientk pa je bilo po nekaj letih zaradi različnih razlogov (preizrazita ovojnica, želja po večjem vsadku, premaknitev vsadka, itd.) ponovno operiranih.
Kapljičasti ali okrogli vložki?
Uporabljata se dve obliki vsadkov in sicer okrogli in kapljičasti (anatomski).
Najpomembnejša prednost kapljičastega – anatomskega vsadka je, da nam omogoča napraviti dojko naravnejšega izgleda. V praksi ugotavljamo, da končni rezultat v primerjavi z okroglim vsadkom ni bistveno drugačen, zaradi česar se pogosteje odločamo za okrogle vsadke. Okrogli prsni vsadki so povezani z manj zapleti, saj se pri morebitni rotaciji vsadka oblika dojke ne spremeni, so pa tudi cenejši. Pri vstavitvi pod mišico običajno dobimo naravno obliko z okroglo protezo.
Kakšna je velikost kožne vrečke in kako se odločite za vrsto operacije?
Pogosto je prisotna (zlasti pri mamicah) situacijo uvelih dojk in je potrebno napraviti dvig in povečanje istočasno. Kakšna kombinacija rezov in brazgotin bo potrebna, je odvisno od stanja dojk in od želja pacientke.
Če ima pacientka svojega žleznega tkiva za košarico B (št. 2) in želi povečanje za eno številko, to je v košarico C (št. 3) in nima pretirane povešenosti (razdalje med prsno bradavico in gubo pod dojko je manjša od 6 cm), je možno napraviti dvig dojk le z izrezom kože okrog prsnega kolobarja, s čimer se dojka dvigne in vstavi vsadek za povečanje. V tem primeru je prisotna brazgotina okrog kolobarja. Pri vstavitvi pod žlezo je bolj primerna kapljičasta proteza, pri vstavitvi pod mišico pa običajno tudi okrogla oblika da naravni izgled. Seveda je pomembna tudi debelina podkožnega tkiva.
Če pa ista pacientka želi večje proteze, lahko pride v poštev tudi rez v gubi pod dojko ali samo polkrožni rez v spodnjem delu prsnega kolobarja. Večje prsne proteze v principu pomenijo večje tveganje za komplikacije (hitrejša povešenost dojke zaradi večje teže, viden rob proteze, izguba občutka na dojki ali bradavici).
V primeru večje povešenosti dojk(razdalja med bradavico in gubo po dojko je večja od 6 ali 7 cm) v kombinaciji s povečanjem dojk za 1-2 št., pa je običajno potreben dvig dojk, ki zahteva tudi navpično brazgotino. Ta brazgotina je po 2-3 letih manj vidna, vendar ostane vidna celo življenje. Vidnost brazgotine je odvisna predvsem od reakcije kože in celjenja. Pri kadilkah je celjenje rane lahko bistveno podaljšano (dokazano s študijami), rane se lahko celo razprejo, kar ima za posledico večjo brazgotino. Zato kadilkam ne priporočamo takih operacij preden ne prenehajo s kajenjem. V ZDA celo rutinsko merijo nivo nikotina v krvi v smislu preverjanja ali je pacientka res prenehala s kajenjem.
Oblika pomembnejša od velikosti?
Večino pacientk v Sloveniji sprva zanima velikost bodočih dojk, po opravljeni opracijipa se največ ukvarjajo z obliko dojke. Zato je pomembno, da se tega dejstva zavedamo že pri načrtovanju operativnega posega. Drži sicer, da večina žensk želi obliko “naravnih dojk”, kar pa je zelo individualen pojem.
Kako je z asimetrijo dojk?
Vse ženske imajo asimetrične dojke, ki jih je nemogoče stoodstotno izenačiti.
Velikokrat korekcija asimetrije pomeni dodatne brazgotine. V večini primerov je manjša asimetrija bolj naravna od čiste simetrije podpisane z brazgotinami.
Ali je silikon varen za človeško telo?
Silikonski vsadek je biomaterial, ki ga človeško telo zelo dobro sprejema, tolerira. Ne povzroča alergij, niti reakcij. Je zelo razširjen v medicini. Vsakdo, ki je kdaj zaužil zdravilo v obliki kapsul, ki imajo ovojnico iz silikona, je že pojedel silikon in tako prišel v stik z njim. Prisoten je v zdravilih, v vsaki injekcijski brizgi, itd. To pomeni, da smo praktično vsi že bili v stiku s silikonom. Široka uporaba silikona v medicini je najboljša izkaznica njegove neškodljivosti za človeško telo.
Kaj pomeni prsna kapsula in kakšne so lahko njene posledice?
Kapsula je ovojnica (naravna reakcija na tujek), ki jo napravi telo okrog vsadka. V nekaterih primerih je ta ovojnica preveč izrazita in se skrči ter po svoje oblikuje dojko in naguba površino proteze. Valovitost vsadka zaradi ovojnice, ki je ni mogoče predvideti, lahko povzroči, da se vsadek vidi (pokaže) kadarkoli v življenju. Tudi izguba telesne teže, ko se stanjša debelina žleznega in podkožnega pokrova je lahko vzrok, da se pojavijo vidni robovi – valovi vsadka, ki se prej niso videli.
Ali to pomeni resno tveganje za zdravje pacientke?
Prsna ovojnica je naravna reakcija telesa na vsadek in se podobno napravi tudi okrog umetnih sklepov, srčnih vzpodbujevalcev, itd. Zakaj se v določenem odstotku napravi močnejša ovojnica, zaenkrat še ne vemo točno, ne predstavlja pa tveganja za zdravje.
Kako ženska občuti te spremembe?
Do pojava lahko pride že v prvih mesecih po vstavitvi. Dojka je čvrstejša, okrogla, včasih tudi boleča. V hujših primerih je potrebno to ovojnico sprostiti ali celo odstraniti. Pri tej operaciji se istočasno vstavi vsadek pod prsno mišico, če je bila prej vložen nad njo. Pacientka je že pred prvo operacijo obveščena o vseh možnostih, da lahko pravilno izbere vložek.
Kaj lahko napravimo, če se ponovno napravi ovojnica?
V najslabšem primeru odstranimo vsadek. A v več kot 20. letih nismo imeli primera, ko bi zaradi ponovne ovojnice trajno odstranili vsadek.
Na kakšen način se da preprečiti nastanek ovojnice in ali pomagajo masažnevaje?
Vsadki s hrapavo površino, vloženi pod prsno mišico, zmanjšujejo tveganje. Naše izkušnje so pokazale, da pravočasna in pravilna masaža zelo pomaga pri mehčanju ovojnice. Pri kapljičastih protezah smo bolj previdni zaradi premaknitve.
Ali lahko organizem protezo zavrne?
Zavrnitev tujka je stvar alergičnih in imunskih reakcij telesa usmerjenih proti organskim tujkom živalskega in rastlinskega izvora. Silikonski vsadek je sintetični biomaterial in v tem smislu ne povzroča zavrnitvene reakcije oziroma so te zelo redke. Le v primeru infekta je običajno protezo treba začasno odstraniti (za 6 mesecev), česar pa ne moremo šteti med reakcijo zavrnitve. Po naših statistikah je infektov manj kot 1%.
Ali lahko prsni vsadki vplivajo na občutljivost prsnih bradavičk?
Zaradi same operacije povečanja dojk so lahko bradavičke manj občutljive nekaj mesecev, v zelo redkih primerih trajno, odvisno od anatomske situacije. Večji je vsadek, več je možnosti za poškodbe živcev.
Ali potrebujejo ženske s prsnimi vložki mamografske kontrole?
Potrebujejo jih enako kot ženske brez vsadkov. O tem odloča zdravnik glede na rizične faktorje pacietke (pojavnost raka v družini, število nosečnosti, ginekološka obolenja, itd). Za ženske po 40. letu starosti je priporočljivo napraviti pregled v centru za bolezni dojk na vsake 1-2 leti, obvezno pa pred operacijo.
Koliko časa zdržijo prsni vsadki v telesu?
Sililkonski vsadki se uporabljajo od leta 1964 dalje. Danes je kakovost vsadkov toliko napredovala, da ameriški proizvajalci dajejo doživljenjsko garancijo v primeru razpoka vsadka.
Kako močni so prsni vsadki?
Vsadki so testirani na močne pritiske in dolgo trajajoče ponavljajoče se obremenitve. Seveda lahko pri zelo velikih pritiskih počijo – npr. pri avtomobilski nesreči. Pri mamografiji je potrebno napraviti posebne projekcije. Do zdaj nimamo podatkov, da bi vsadek pri mamografiji počil.
Kako ženska občuti, da je proteza počila? Ali se to vidi na mamografiji?
Vsaka sprememba v obliki, velikosti, občutku dojke lahko pomeni razpoko vsadka. Obstaja več vrst preiskav, s katerimi se da ugotoviti ali je vsadek počil. V 90 % pacientka ne občuti poka vsadka, ampak se to ugotovi slučajno pri preiskavi.
Kaj se zgodi, če vsadek poči?
Okrog vsakega vsadka se napravi naravna ovojnica, kot normalna reakcija telesa na tujek. Ta ovojnica prepreči, da bi se silikon (ali druga vsebina) širil v tkivo dojke. Le kadar pride do hudih pritiskov, ki bi poškodovali to ovojnico, se lahko silikon razlije v sosednje tkivo. Tu lahko napravi granulome, ki jih je potrebno kirurško odstraniti, sicer pa zdravju ni škodljivo.
Vsadki, ki so polnjeni s kohezivnim gelom, se v primeru razpoka ne razlijejo in so zato ponavadi razpoki neugotovljeni.
Ali je iz počenega vsadka uhajajoč silikon sploh nevaren zdravju?
V določenih primerih, ko so vsadke odstranili zaradi drugih vzrokov, so našli počen vsadek, vendar je bil silikon ujet znotraj ovojnice okrog vsadka. Pacientka ni imela nobenih težav in sploh ni vedela, da je počen. Torej večina počenih vsadkov sploh ni odkritih, ne dela težav in tudi ni zdravju škodljivih. Če poči tudi ovojnica, pa se lahko vidi sprememba oblike dojke in je to lažje odkriti. V tem primeru vedno raje zamenjamo vsadek.
Ali je dojenje iz “silikonskih” prsi škodljivo?
Študije so dokazale, da pri korekciji dojk otroci, ki pijejo kravje mleko iz tetrapačne embalaže (znotraj prevlečena s silikonsko folijo) zaužijejo več silikona, kot pa otroci, ki se dojijo iz silikonskih dojk. Sicer pa je večina operacij napravljenih tako, da sama žleza dojke ni poškodovana.
Ali silikonski vsadki lahko povzročajo rakasto obolenje dojke?
Ameriška vladna agencija za hrano in zdravila(FDA) je leta 2006 odobrila uporabo silikonskih protez v ZDA, saj so bili s študijami ovrženi vsi zgoraj omenjeni sumi in pomisleki.
Kakšno je mnenje onkologov glede silikonskih vsadkov in raka na dojkah?
Tudi specialisti, ki se ukvarjajo z rakastim obolenjem dojk, so dokazali s študijami, da prsne proteze ne povzročajo raka na dojkah.
Kakšne druge (takojšnje) komplikacije so možne pri vstavitvi vsadkov?
Takšne kot pri vsaki kirurgiji. To so infekcija, krvavitve, počasno razraščanje ran in anesteziološke komplikacije.
